1. Osnova kulinarike
2. Mladinsko stanovanje
3. Aktivno državljanstvo
4. Karierna orientacija
5. Priprava na PUD
6. Praktične veščine v tekstilstvu
7. Priprava na življenje
8. Funkcionalna pismenost na ravni osnovne šole

Cilji in smernice modula “Priprava na življenje”

Glavna področja, pri katerih imajo osebe z motnjo avtističnega spektra (v nadaljevanju MAS) težave, imenujemo “triada primanjkljajev”: motnje v socialni interakciji in komunikaciji, zoženje interesov ter ponavljajoče se in stereotipno vedenje (MKB-10).

Prejšnji trije glavni kriteriji iz starejše različice (MKB-10), so v novejši različici DSM-V (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders), nadomeščene z dvema, in sicer: pomemben primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije ter prisotnost ozko usmerjenih in ponavljajočih se vedenj, interesov in aktivnosti (Macedoni Lukšič 2013).

Udeleženci modula »PRIPRAVA NA ŽIVLJENJE« imajo največ težav na teh treh področjih:

• Socialne veščine – najpogostejša značilnost avtizma je pomanjkanje zanimanja za socialno okolje. Mladostniki imajo težave pri izražanju in prepoznavanju čustev pri sebi in drugih in ne zmorejo sklepati prijateljstev ali razumeti, kaj drugi mislijo.

• Komunikacija – pri določenih mladostnikih je govor zelo minimaliziran. Težave so imeli pri izražanju svojih potreb, nenehno ponavljajo določene glasove, besede ali fraze, izogibajo se očesnemu stiku, ne prakticirajo iger posnemanja, nenavadno odreagirajo na zvoke, vonje ipd. in se ne odzivajo na druge, ki želijo z njimi vzpostaviti komunikacijo.

• Stereotipna (ponavljajoča) vedenja –težko se prilagajajo na spremembe, obsesivno so navezani na določene predmete, vzdržujejo nenavadne rutine in urnike.

Strategije s katerimi skušamo omiliti težave na treh področjih:

A) Uporaba urnika Urniki so preprost način sporočanja sprememb v rutinah.

B) Dodatni čas Razgovor o vsakodnevnih dejavnostih v šoli in dodatna priprava na aktivnosti izven obstoječega urnika.

C) Preigravanje vsakodnevnih življenjskih situacij

Z mladostniki poteka razgovor v skupnem prostoru, če razmere omogočajo, se tudi fizično obišče lokacijo. Tako se je izpostavilo: Plačevanje položnic (računi, davki, najemnine, telefon, televizija, elektrika, voda, kanalizacija, leasing, kredit… , Klicanje serviserja (pralni stroj, pomivalni stroj, elektrika, rolete, dimnikar, Prevzemanje paketov

na pošti, Nakup bele tehnike (pralni stroj, opekač za kruh,…) , Nakup pohištva (prave mere), Naročanje pri zdravniku, okulistu, frizerju, Nakup osnovnih živil, Iskanje službe, Rezervacija počitnic (apartma, hotel, hostel,…), Uporaba javnega mesnega in medkrajevnega prevoza (primer: LJ-MB), Samostojni servis enostavnih popravil (zamenjava žarnice, zamašeno stranišče, odvita kljuka, …), Naročanje taksija (telefon in po spletu), Hišna prodaja ali »verski fanatiki« (ponujanje izdelkov, versko prepričevanje na hišnih vratih), Obnašanje pri zdravniku, zobozdravniku, Delo na vrtu

Č) Zaupanje in varno okolje Mladostniki ob srečanjih uživajo tople napitke. Ko je dosežena zadostna stopnja zaupanja poteka razgovor tudi o zahtevnejših življenjskih situacijah.

Z dijaki izdelujemo medijske in grafične izdelke od ideje do končnega izdelka. Delovna socializacija kot učenje in proces asimilacije v novo okolje, ki omogoča posamezniku prevzeti svojo organizacijsko vlogo.

Strategije pri izvedbi projektnih aktivnosti, lahko razdelimo v več skupin:

A) strategija »potoni ali splavaj« (ang. »sink or swim«): že takoj na začetku dodelimo samostojne in zmožnostim odgovorne delovne naloge;

B) strategija »obratna izkušnja« (ang. »reverse experience«): sooči se z organizacijsko kulturo in normami, organizacijsko realnostjo, z dodajanjem zahtevnejših nalog ter posledičnim spreminjanjem pričakovanj

C)strategija »samousposabljanje«: seznanimo ga z vsemi funkcijami in mladostnik samostojno opravlja določene naloge doma

Č) »kombiniran pristop«: združuje več različnih strategij, glede na različne potrebe in sposobnosti posameznikov.

Srečanje z mladostniki je razdeljeno na dva dela. Fiksni del (pregled e-asistenta, koledarja z mesečnimi dogodki in tedensko počutje). Drugi del je variabilni, kjer se vsebine prilagajajo glede na heterogenost udeležencev in posebne zahteve procesa in časa.